Februar je mesec, ko praznujemo zaljubljenost. Ta pa lahko v možganih povzroči pravi nevrokemični vihar.
V KIPS-ovi minuti zate Katarina Komel razloži, kaj se zgodi v možganih, ko nas zadene puščica ljubezni. Zaljubljenost nas lahko napolni z energijo, spodbudi k lepim gestam, a nas včasih tudi zaslepi. Pomembno je, da uživamo v teh občutkih, hkrati pa ohranimo zdravo mero realnosti.
Vabljeni k ogledu.
V KIPS-ovi minuti zate, ki jo je pripravila študentka psihosocialnega svetovanja Katarina Komel, boste spoznali, zakaj večina novoletnih zaobljub v kratkem času propade in kaj narediti, da letos in v prihodnje temu ne bo več tako.
Vabljeni k ogledu.
Ste se kdaj vprašali, kaj je tisto, kar naredi partnerski odnos resnično izpolnjujoč? Ljubezen, privlačnost, skupni cilji? Vse to je pomembno, a strokovnjaki opozarjajo na ključno sestavino, ki jo pari pogosto spregledajo. Ta sestavina je empatija – sposobnost, da se postavimo v kožo drugega, razumemo njegove občutke in ga podpremo tam, kjer to najbolj potrebuje.
Empatija je temelj zaupanja in povezanosti. Ko partner čuti, da ga razumemo in sprejemamo tudi v težkih trenutkih, se ustvari varno okolje, kjer se lahko izrazi brez strahu pred obsojanjem. To pa vodi v globljo čustveno povezanost in boljšo komunikacijo.
Raziskave kažejo, da pari, ki razvijajo empatijo, lažje premagujejo konflikte in hitreje obnovijo harmonijo po prepirih. Empatija nam omogoča, da s partnerjem sodelujemo kot ekipa, ne pa da delujemo eden proti drugemu.
Empatije ne moremo vsi čutiti enako, a dobra novica je, da jo lahko razvijamo. Tukaj je nekaj praktičnih korakov:
Izpolnjujoč partnerski odnos ni stvar sreče, temveč zavestnih odločitev in truda. Empatija je tista sestavina, ki lahko spremeni doživetje odnosa in ga popelje na višjo raven. Začnite že danes – prisluhnite, razumite in podprite svojega partnerja. Male spremembe v pristopu lahko ustvarijo velike razlike v vajinem odnosu.
Želimo vam uspešno pot do globljega in izpolnjujočega odnosa!
Avtorica: Irena Stubelj Marinič,
kognitivno-vedenjska svetovalka
Odkrijte svoj navdih za leto 2025 z unikatnim koledarjem, ki so ga s svojim znanjem in izkušnjami skrbno oblikovali kognitivno-vedenjski svetovalci Krovnega inštituta za psihosocialno pomoč in svetovanje – KIPS.
Leto 2025 prinaša priložnost za rast, spremembe in nove začetke. Naš prav poseben koledar je ustvarjen za podporo osebni rasti. Skozi vse leto vas bo navdihoval, vodil po poti samospoznavanja, vas motiviral in podpiral na poti do najboljše različice samega sebe.
Vsak mesec prinaša novo temo s področja osebne rasti, vsak teden pa premišljene namige za osebni razvoj. Uporaba koledarja predstavlja preprost, a velik prispevek k večji samozavesti, jasnejšim ciljem in notranjemu ravnovesju. Poleg tega je koledar praktičen pripomoček za organizacijo vaših obveznosti in uresničevanje ciljev.
Naj vas vodi skozi leto, polno priložnosti za rast in osebne dosežke!
Koledar vam je na voljo povsem BREZPLAČNO, v verziji, prijazni za TISKANJE.
Naj leto 2025 postane vaše leto preobrazbe!
Vse samo najboljše,
vaš KIPS
Ste že imeli kdaj občutek, da vam določena oseba črpa energijo? Po pogovoru z njo se počutite izčrpani ali celo obremenjeni s težavami, ki niso vaše?
Temu pravimo “energijski vampirizem”; osebe namreč s svojim vedenjem, potrebami ali zahtevami izčrpavajo naše notranje vire.
Tukaj je nekaj nasvetov, kako ravnati v takšnih situacijah in zaščititi svojo energijo:
Prvi korak je prepoznati, kako se počutite po stikih z določeno osebo. Ali ste po pogovoru utrujeni, napeti ali brezvoljni? Vzorec izčrpanosti lahko pogosto nakazuje, da je dinamika v odnosu neuravnotežena.
Določanje osebnih meja je ključno za zaščito vaše energije. Lahko jasno poveste, da nimate vedno na voljo časa ali energije za poglobljene pogovore. Na primer: “Zdajle res nimam časa za to temo, se lahko pogovoriva kdaj drugič?”.
Vprašajte se, kaj potrebujete v določenem trenutku. Morda boste ugotovili, da potrebujete več časa zase, manjšo izpostavljenost negativnim pogovorom ali celo spremembo rutine, ki vam bo omogočila, da ohranite svojo notranjo moč.
Asertivnost pomeni, da izražate svoje misli, občutke in potrebe na spoštljiv in odločen način. Osebi, ki pogosto izraža negativnost, lahko rečete: “Opazila sem, da veliko govoriš o stvareh, ki te motijo. Morda bi lahko poskusili skupaj najti rešitve.”
Včasih se zgodi, da kljub vsem naporom ne morete sami rešiti situacije. V takšnih primerih je smiselno poiskati podporo pri strokovnjaku za psihosocialno svetovanje, ki vam lahko pomaga raziskati vzorce v odnosih in razviti strategije za boljše obvladovanje.
Zaščita vaše energije je vaša odgovornost in pravica. Postavljanje meja in asertivno izražanje svojih potreb lahko prinesejo veliko olajšanje in izboljšajo vaš občutek notranje moči.
Avtorica: Irena Stubelj Marinič,
kognitivno-vedenjska svetovalka
Prepričanja, ki jih imamo starši o duševnem zdravju, vplivajo na trenutno in prihodnje počutje otrok. Če starši sami zase ne znamo poskrbeti, bodo otroci zelo verjetno povzeli naše vedenje in naš način soočanja s čustvi.
Največ, kar lahko naredite za duševno zdravje svojih otrok, je, da ste jim vzor. Ko sprejmete svoja ali njihova čustva, poiščete pomoč, ko jo potrebujete, in aktivno rešujete težave, boste otroku postavili temelje za zdravo in srečno življenje. Poglejmo si, katera so tista prepričanja, ki jih lahko nezavedno naložimo na pleča svojih otrok.
1. Čustva niso pomembna.
Skrivate svoje solze pred otroki? Kolikokrat ste si sami rekli, da je bolje čustva skriti ali jih ignorirati? Se je vaš otrok udaril in ste mu rekli, da to ni nič hudega, in hitro preusmerili pozornost, da ne bi jokal? Tako otroci dobijo sporočilo, da njihova čustva niso vredna pozornosti. To lahko vodi v težave pri izražanju in obvladovanju čustev v odraslosti.
Kaj storiti?
Namesto ignoriranja ali hitrih rešitev, kot je “Saj ni tako hudo,” se ustavite in otroka povabite k pogovoru:“Vidim, da si žalosten. Kaj se je zgodilo?”
Tako mu pokažete, da so čustva pomembna in jih je mogoče razumeti in sprejeti.
2. Prositi za pomoč je znak šibkosti.
Nekateri odrasli se izogibajo iskanju pomoči, ker verjamejo, da morajo vse rešiti sami. Otroci, ki opazujejo takšen vzorec, lahko razvijejo strah pred ranljivostjo ali občutek, da morajo vedno “biti močni”.
Kaj storiti?
Pokažite, da je iskanje pomoči znak poguma in odgovornosti. Na primer:
“Ko sem imela težave, sem se pogovorila s svetovalko, kar mi je res pomagalo.”
Tako otroka naučite, da je pomoč del reševanja izzivov.
3. Težave je najbolje ignorirati.
Mnogi uporabljajo strategijo “pozabi na to” ali “zaposli se z nečim drugim,” da bi se izognili soočanju s težavami. Tak pristop otrokom sporoča, da je težave bolje pometati pod preprogo, namesto da bi jih razumeli in rešili.
Kaj storiti?
Spodbujajte otroka, da razmisli o težavi in poišče rešitev:
“Kaj lahko skupaj naredimo, da bo ta situacija boljša?”
Tako ga učite odgovornega in pozitivnega pristopa k reševanju težav.
Avtorica: Irena Stubelj Marinič,
kognitivno-vedenjska svetovalka
Decembrski dnevi nas lahko hitro preobremenijo s skrbjo za ustvarjanje prazničnega vzdušja, številnimi dodatnimi obveznostmi in druženji ter prazničnimi nakupovanji, ob čemer lahko pozabimo nase. Z vami zato delimo prav poseben adventni koledar z namigi za osebno in profesionalno rast strokovnjakov s področja psihološke in socialne podpore. Svoj izvod si lahko brezplačno natisnete tukaj.
Mirne in prijetne decembrske dni vam želi,
vaš KIPS
December je za marsikoga čaroben mesec, poln prazničnega duha in iskrivosti, kaj hitro pa lahko postane tudi precejšen vir stresa. Prepoln urnik, finančne obremenitve, pričakovanja popolnih praznikov, pomanjkanje časa zase, spomini na tiste, ki jih ni več z nami, prisilni odnosi in še marsikaj so lahko dejavniki, ki negativno vplivajo na naše počutje v decembrskih dneh. Kaj za ohranitev miru sredi prazničnega vrveža svetuje študentka psihosocialnega svetovanja Katarina Komel?
Vabljeni k ogledu decembrske KIPS-ove minute zate, k spoznavanju psihologije prazničnega stresa in korakov do prijetnih decembrskih dni!
Žalovanje je zapleten proces duševnega, duhovnega in pogosto tudi fizičnega odziva na izgubo. Najpogosteje je povezano s smrtjo bližnje osebe, vendar ga lahko povzročijo tudi druge oblike izgube, kot so razhod, izguba službe, selitev ali konec pomembnega življenjskega obdobja.
Vabljeni, da ob bližajočem se 1. novembru v novi epizodi KIPS-ove minute zate z Urško Petak, magistrico psihosocialnega svetovanja, specializirano za področje žalovanja, odkrivate pot, ki jo s seboj prinese izguba nekoga ali nečesa za nas pomembnega.
Študentka Katarina Komel predstavlja, na kaj vse moramo biti pozorni, da imamo zadovoljujoč partnerski odnos.
