Psihosocialni svetovalec z uporabnikom oblikuje podporen, zaupen odnos in svetovalno zavezništvo. Pri svojem delu spretno uporablja različne tehnike svetovalnega pogovora, ki lahko izhajajo iz različnih psihoterapevtskih in svetovalnih šol. Posameznikom, parom, družinam in skupinam je lahko v veliko pomoč, kadar potrebujejo učinkovito podporo za reševanje težav v krajšem časovnem obdobju. Pomembno vejo psihosocialne podpore predstavlja kognitivno-vedenjsko svetovanje.
Psihosocialna podpora je prava izbira, če:
- iščete strokovno pomoč v težavnih življenjskih situacijah (kronična telesna bolezen, invalidnost, ločitev, bolezen ali smrt bližnjega ipd.),
- potrebujete čustveno razbremenitev in pomoč pri soočanju z jezo, sramom, ljubosumjem, žalostjo, osamljenostjo, občutkom praznine in ob doživljanju drugovrstnih emocionalnih težav,
- trpite zaradi nizkega samozaupanja,
- želite izboljšati svoje socialne spretnosti, vključujoč komunikacijske veščine, in medosebne odnose,
- ste ujeti v začarani krog negativnih misli,
- imate težave s stresom, strahom ali tesnobo,
- potrebujete pomoč pri ponovnem vzpostavljanju dobrega počutja in duševnega zdravja (ob soočanju z anksioznimi ali depresivnimi občutki, z izgorevanjem idr.),
- si želite bolje organizirati svoje življenje,
- imate težave pri vzgoji otrok,
- čutite potrebo po podpori pri prilagajanju na nove življenjske okoliščine,
- si želite podporo pri uresničevanju vaših želja in ciljev,
- bi se radi urili v čuječnosti.
Kdo izvaja psihosocialno svetovanje?
Psihosocialno svetovanje izvaja za to ustrezno usposobljena oseba (magister psihosocialne pomoči/svetovanja). Magistri psihosocialne pomoči/svetovanja so tudi ustrezno usposobljeni za izvajanje kognitivno-vedenjskega svetovanja. Naši svetovalci se pri svojem delu zavezujejo k spoštovanju najvišjih etičnih standardov, določenih s Kodeksom etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije.
Kako poteka psihosocialno svetovanje?
Psihosocialno svetovanje poteka v obliki pogovora v živo (v svetovalnici) ali na daljavo (online). Individualna srečanja navadno potekajo enkrat tedensko po 60 ali 90 minut, v dogovoru s svetovalcem lahko tudi pogosteje ali redkeje. V začetni fazi obravnave je ključno, da svetovalec dobro spozna vaše težave, da se določijo cilji svetovanja in da s svetovalcem sklenete svetovalni dogovor, ki opredeljuje prostovoljnost udeležbe, zaupnost informacij, načine obveščanja ob odsotnostih, točnost pri prihodih na srečanja, plačevanje finančnih obveznosti ipd. V osrednjem delu svetovalnega procesa je pozornost usmerjena v iskanje ter preizkušanje različnih rešitev za vaše težave, v sklepnem delu pa v vztrajanje pri uvedenih spremembah. Trajanje celotne obravnave je odvisno od zakoreninjenosti težav, vašega sodelovanja in želja.
Svetovalec je med potekom srečanja na voljo samo vam, povsem se vam posveti, vas pozorno posluša in se odziva na to, kar mu zaupate. Pri delu je zavezan poklicni molčečnosti, zato ste z njim lahko povsem odkriti. Vaše iskreno podajanje informacij o težavah, čustvih, skrbeh in življenjskih izkušnjah, pa tudi o vašem dojemanju svetovalca ter svetovalnega procesa je izrednega pomena za dober odnos s strokovnjakom in za dosego želenega napredka. Po potrebi psihosocialni svetovalec ob vašem soglasju sodeluje z drugimi pomembnimi deležniki (npr. z izobraževalno ali zdravstveno ustanovo, vašimi svojci idr.).
Med katerimi oblikami psihosocialnega svetovanja lahko izbiram?
Psihosocialno svetovanje nudimo v individualni in skupinski obliki. Na voljo je tudi obravnava parov in družin.
Individualna pomoč
Pisano na kožo vsem, ki se želite zazreti vase in življenjske spremembe načrtovati skozi individualni pogovor s svetovalcem, ki se bo posvetil samo vam.
Pomoč parom in družinam
Prava izbira za vse, ki se soočate s težavami v partnerskem ali družinskih odnosih, ter tiste, ki si želite okrepiti vezi z vašimi najdražjimi.
Skupinska obravnava
Za vsakogar, ki želi svoje izkušnje podeliti v skupini in prejeti podporo svetovalca ter ljudi, ki se srečujejo s podobnimi težavami.
Prav posebno obliko psihosocialnega svetovanja predstavlja kognitivno-vedenjsko svetovanje.
Kakšna je razlika med psihosocialnim svetovanjem in psihoterapijo?
Psihosocialni svetovalec in psihoterapevt se ukvarjata z duševnimi procesi in človekovimi reakcijami, tekom pogovora skušata krepiti klientovo moč za udejanjanje potrebnih sprememb. S klientom oblikujeta zaupen in podporen odnos. Tako psihosocialno svetovanje kot tudi psihoterapija lahko trajata od nekaj mesecev do nekaj let, da pripeljeta do želenih rezultatov. Med psihosocialnim svetovanjem in psihoterapijo pa obstajajo tudi določene razlike, predstavljene v spodnji tabeli.
| PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE | PSIHOTERAPIJA | |
| Usmerjenost | V trenutne zavestne težave in iskanje rešitev zanje ter preprečevanje ponovitev težav (orientiranost pretežno na sedanjost in prihodnost) | V iskanje vzroka za trenutne težave in v nezavedne vsebine (orientiranost pretežno na preteklost) |
| Vsebine | Specifične težave, dostopne zavesti, duševne težave od blage do zmerne stopnje, osebnostna rast in profesionalni razvoj | Splošen vzorec odzivanja, ki je nezaveden ali težje dostopen zavesti, obravnava težjih duševnih težav, duševnih motenj ter osebnostnih motenj, predelava zgodnjih negativnih izkušenj, ki so v ozadju aktualnih težav |
| Primeri težav | Težave v medosebnih odnosih, žalovanje, ločitev, težavni življenjski prehodi, soočanje s stresom, strahom, tesnobo, pomanjkanjem smisla, žalostjo in jezo, organizacija življenja, soočanje s kronično telesno boleznijo, vzgojni izzivi, nizka samopodoba, izgorevanje | Travmatične izkušnje iz otroštva, osebnostne in duševne motnje, samopoškodovanje, samomorilna nagnjenja, motnje hranjenja, odvisnosti |
| Cilji | Razrešitev aktualnih težav in učinkovito soočanje s prihodnjimi izzivi, opolnomočenje za dosego raznolikih ciljev | Predelava zgodnjih negativnih izkušenj, doseganje sprememb v osebnostni strukturi |
Vir: besedilo je deloma povzeto po spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja (MirA)