Prepričanja, ki jih imamo starši o duševnem zdravju, vplivajo na trenutno in prihodnje počutje otrok. Če starši sami zase ne znamo poskrbeti, bodo otroci zelo verjetno povzeli naše vedenje in naš način soočanja s čustvi.
Največ, kar lahko naredite za duševno zdravje svojih otrok, je, da ste jim vzor. Ko sprejmete svoja ali njihova čustva, poiščete pomoč, ko jo potrebujete, in aktivno rešujete težave, boste otroku postavili temelje za zdravo in srečno življenje. Poglejmo si, katera so tista prepričanja, ki jih lahko nezavedno naložimo na pleča svojih otrok.
1. Čustva niso pomembna.
Skrivate svoje solze pred otroki? Kolikokrat ste si sami rekli, da je bolje čustva skriti ali jih ignorirati? Se je vaš otrok udaril in ste mu rekli, da to ni nič hudega, in hitro preusmerili pozornost, da ne bi jokal? Tako otroci dobijo sporočilo, da njihova čustva niso vredna pozornosti. To lahko vodi v težave pri izražanju in obvladovanju čustev v odraslosti.
Kaj storiti?
Namesto ignoriranja ali hitrih rešitev, kot je “Saj ni tako hudo,” se ustavite in otroka povabite k pogovoru:“Vidim, da si žalosten. Kaj se je zgodilo?”
Tako mu pokažete, da so čustva pomembna in jih je mogoče razumeti in sprejeti.
2. Prositi za pomoč je znak šibkosti.
Nekateri odrasli se izogibajo iskanju pomoči, ker verjamejo, da morajo vse rešiti sami. Otroci, ki opazujejo takšen vzorec, lahko razvijejo strah pred ranljivostjo ali občutek, da morajo vedno “biti močni”.
Kaj storiti?
Pokažite, da je iskanje pomoči znak poguma in odgovornosti. Na primer:
“Ko sem imela težave, sem se pogovorila s svetovalko, kar mi je res pomagalo.”
Tako otroka naučite, da je pomoč del reševanja izzivov.
3. Težave je najbolje ignorirati.
Mnogi uporabljajo strategijo “pozabi na to” ali “zaposli se z nečim drugim,” da bi se izognili soočanju s težavami. Tak pristop otrokom sporoča, da je težave bolje pometati pod preprogo, namesto da bi jih razumeli in rešili.
Kaj storiti?
Spodbujajte otroka, da razmisli o težavi in poišče rešitev:
“Kaj lahko skupaj naredimo, da bo ta situacija boljša?”
Tako ga učite odgovornega in pozitivnega pristopa k reševanju težav.
Avtorica: Irena Stubelj Marinič,
kognitivno-vedenjska svetovalka