Pogosto se tisti, ki se znajdejo v osebni stiski, ali njihovi svojci ne vedo kam obrniti. Če sami še nimamo izkušnje psihosocialnega svetovanja ali psihoterapije ter ne poznamo nikogar, ki bi nam dobrega strokovnjaka lahko priporočil, se lahko znajdemo v poplavi informacij in ponudb pravih ter žal tudi samooklicanih profesionalcev. Najbrž je tudi vaša prva misel, ko iščete neko storitev, svetovni splet. Kako naj vemo, koga izbrati v poplavi ponudb, ki jih najdemo na internetu, v tiskanih in ostalih medijih? Kako prepoznati strokovno usposobljeno osebo? Kako lahko vemo, da je nekdo prava izbira za nas? Na kaj biti posebej pozorni?
Za dosego želenega napredka se mora med uporabnikom in svetovalcem vzpostaviti ustrezen odnos, zato je pomembno, da pred odločitvijo, komu boste zaupali vaše zdravje in počutje, temeljito razmislite. Dober psihosocialni svetovalec bo poskrbel za kakovosten, podporen in zaupen svetovalni odnos, v katerem se boste počutili varne, slišane, brezpogojno sprejete in razumljene. Poskušal vas bo razumeti v vaši stiski in vam nuditi oporo, ne glede na vse. Če imate v mislih že izdelano podobo svetovalca, je smiselno, da se vprašate, ali sta morda odločujoči kriterij vaše izbire določen spol ali starost svetovalca ali morda kaj drugega.
O svoji izkušnji odnosa z izbranim svetovalcem vam lahko iz prve roke veliko povedo tisti, ki so v želji rešiti svoje težave ali pospešiti osebni/profesionalni razvoj že poiskali strokovno pomoč. Ali vam lahko z gotovostjo povedo tudi, ali je oseba, ki ponuja pomoč, ustrezno strokovno podkovana? – Ne nujno.
Kako torej ugotoviti, ali je ponudnik ustrezno izobražen in usposobljen?
Informacije o študijskih in delovnih izkušnjah izvajalcev, tako s področja psihosocialne pomoči in svetovanja kot tudi psihoterapije, navadno najdete na njihovih spletnih straneh. Dobro je tudi, da ponudnika pomoči po elektronski pošti, telefonu ali na uvodnem srečanju povprašate o njegovi izobrazbi in izkušnjah pomoči osebam s podobnimi težavami, kot jih imate sami. Pri iskanju informacij o strokovni usposobljenosti ne bodite skromni, saj vas nekaj dodatnih korakov lahko zaščiti. Če ugotovite, da vsa strokovnost ponudnika pomoči temelji na nekaj krajših tečajih, online certifikatih ali še to ne, vam svetujem, da se obrnete na peti ene noge in iščete dalje. Operacije očesa tudi ne bi prepustili mehaniku, kajne? Pravi strokovnjak vam ne bo lagal in vam bo, v kolikor nima ustreznih izkušenj, priporočil primernejšega kolega ali kakšno drugo obliko obravnave. V začetku vam bo ponudil tudi pisne informacije v obliki t. i. svetovalnega dogovora, v katerem se bosta dogovorila o podrobnostih sodelovanja, kot so nezamujanje, pravila sporočanja in plačevanja obveznosti, seznanjeni boste o svetovalčevi poklicni molčečnosti in podobno. V svetovalnem dogovoru lahko najdete tudi informacije o tem, v katerih izrednih primerih lahko svetovalec prekine svojo zavezanost zaupnosti. Ne skrbite, te situacije so resnično izjemne!
Pri KIPS podpiramo čim prejšnjo zakonsko ureditev področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. Dejstvo je, da v Sloveniji poklica psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca nista regulirana, nimata določenih standardov in normativov za izvajanje, pravno-formalno niti ne obstajata, zato ju, žal, lahko opravlja vsakdo, ne glede na pridobljeno izobrazbo, izkušnje in osebnostno primernost. Danes se lahko za psihoterapevta ali svetovalca torej okliče kdorkoli, tudi nekdo, ki je opravil zgolj nekajdnevni tečaj ali pa še tega ne. Enostavno odpre svoj s.p., registrira dejavnost Druge zdravstvene dejavnosti in postopek je zaključen. Zavedamo se, kaj to pomeni za uporabnika in kam lahko privede. Zato naj velja pri izbiri izvajalca teh storitev posebna previdnost. Pri nas obstajajo le trije visokošolski zavodi, ki izvajajo akreditirane študijske programe za psihoterapevte in psihosocialne svetovalce. Mednje se uvrščajo Fakulteta za uporabne družbene študije, na kateri smo se izšolali tudi KIPS-ovi svetovalci, Teološka fakulteta in Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda.
Kaj je poleg strokovne usposobljenosti in dobrega odnosa še pomemben kriterij pri izbiri strokovnjaka s področja duševnega zdravja in dobrega počutja?
Pomembno je, da strokovnjak (psihosocialni svetovalec/psihoterapevt) svoje delo opravlja na individualiziran način, kar pomeni, da uporabljene metode in tehnike prilagaja posamezniku. Najboljši strokovnjaki uporabnike obravnavajo celostno, v zavedanju, da je človek ne le fizično in duševno, temveč tudi socialno in duhovno bitje.
Dobrega psihosocialnega svetovalca boste prepoznali po njegovi zmožnosti empatije, toplini, umirjenosti, čutnosti in pristni želji, da dosežete želeni napredek. Ob njem boste imeli občutek, da vas brezpogojno spoštuje, da se mu lahko razkrijete in da niste v podrejenem položaju, ampak povsem enakovrednem. Znati vam mora pomagati, da se sprostite. Nadutost, obsojanje, pretirana formalnost in hladnost ne spadajo v okvir dobrega psihosocialnega svetovanja. V naboru veščin dobrega svetovalca je neprecenljiva zmožnost aktivnega poslušanja. Svetovalec mora biti torej dober poslušalec, da iz vaše pripovedi izlušči tisto, kar je za vaše trenutno stanje pomembno. Ob poslušanju in poglabljanju razumevanja vaše zgodbe vas skozi postavljanje pravih vprašanj v pravem trenutku vodi, da se bolje spoznate in raziščete možne rešitve. Vsak od nas si želi biti slišan in če zaznate, da je oseba, pri kateri ste poiskali pomoč, ob vaši pripovedi zdolgočasena, napeta, nemirna, pasivna ali nezainteresirana, ste zagotovo potrkali na napačna vrata.
Prav je, da omenim še enega od pomembnih elementov za uspešno obravnavo – popolno iskrenost. Če boste s svetovalcem odprto in iskreno delili vaše izkušnje in doživljanja, boste hitreje napredovali. Poleg tega je ključno, da ohranjate iskrenost tudi glede doživljanja odnosa s svetovalcem in procesa dela. Svetovalcu lahko mirno zaupate morebitna negativna doživljanja (npr. jezo, razočaranje idr.), če bi se v vajinem odnosu pojavila. Negativna čustva do svetovalca so lahko odraz obrambnih mehanizmov, ki se na vse pretege borijo proti spremembam. Ob svetovalčevi podpori jih boste lažje odpravili. Ob pojavu obrambnih mehanizmov le vztrajno in potrpežljivo zasledujte zastavljene cilje. Svetovalec se bo prilagodil vašemu ritmu napredovanja, saj se zaveda, da je vaša resnična pripravljenost za spremembe temelj za udejanjanje le-teh.
Ali je dobro izbrati svetovalca, za katerega vemo, da ima lastno izkušnjo soočanja s težjo osebno stisko?
Odgovor je da, vendar samo v primeru, če se je z njo v preteklosti spoprijel uspešno. Psihosocialni svetovalec, ki je uspešno premagal npr. težave z depresijo, anksioznostjo, v partnerstvu in podobno, vas bo namreč lažje razumel ter vam bo lažje pomagal. Ob tem pa velja ponovno opozoriti, da težave svetovalca ne smejo biti aktualne. Težko boste namreč prejeli potrebno pomoč od nekoga, ki se bori sam s seboj. Odgovoren svetovalec se bo v obdobju večje stiske, ki bi lahko kvarno vplivala na njegovo pomoč drugim, posvetil sebi. Tudi psihosocialni svetovalci so samo ljudje in tudi med njimi obdobja stisk niso izključena, bistvena pri tem pa je odgovorna drža do uporabnikov. Nič ni narobe, če svetovalec z vami podeli kakšno izkušnjo iz svojega življenja, če se ta smiselno navezuje na vaš problem in bi to lahko pripomoglo k vašemu napredku. Nikakor pa ne smete dobiti občutka, da sta se vajina stola zamenjala in da morate prevzeti svetovalčevo vlogo, da bi mu pomagali.
Koliko časa vztrajati v obravnavi, če ne zaznamo želenih sprememb?
Za dosego želenih sprememb mora velikokrat preteči kar nekaj časa, praviloma več mesecev. Če boste pozorni, boste male spremembe v vašem doživljanju in vedenju lahko prepoznali že kmalu po začetku obravnave, če bosta oba – tako vi kot tudi vaš svetovalec – dobro opravila svoje delo. Ja, prav ste prebrali! Tudi (ali kar predvsem) vi se boste morali potruditi za to, da boste dosegli želene spremembe, zato vam svetujem, da skrbno opravljate naloge, o katerih se med srečanji dogovorita s svetovalcem. Aktivna drža je za dosego želenih premikov še kako pomembna!
Če pa vrsto let obiskujete enega strokovnjaka, naredite vse, kar je v vaši moči, pa ne opazite nobenih sprememb, je najbolje, da si poiščete podporo drugje. Pomembna vprašanja za odkrivanje odgovorov o tem, kaj narediti, če ne zaznavate sprememb pri obravnavi, so: Ali sem naredil vse, kar sem lahko, da bi se situacija izboljšala? Ali imam od ne-sprememb morda kakšno skrito korist? Kaj pozitivnega mi vztrajanje v trenutni situaciji prinaša? Če ste zamenjali že več psihoterapevtov ali psihosocialnih svetovalcev, a vas pri vsakem nekaj zmoti, je smiselno, da si postavite tudi vprašanje, ali ne v njih mogoče vidite svojih lastnosti, ki jih niste pripravljeni sprejeti. Vsekakor so iskreni odgovori samemu sebi krasna iztočnica za pogovor s strokovno usposobljeno osebo.
Ali je pomembno, kakšen je svetovalni prostor?
Na to vprašanje sicer ni enoznačnega odgovora, saj med nami obstajajo razlike glede teže, ki jo pripisujemo urejenosti bivalnega, delovnega in drugih prostorov. Pomembno je samo, da se v svetovalnici počutite udobno, varno, da je v prostoru ustrezna mikroklima ter da je v njem zagotovljena tišina. Dober psihosocialni svetovalec bo poskrbel tudi za to, da iz svetovalnice ne boste odšli žejni in da boste imeli med srečanji možnost uporabe stranišča. Ne bi radi trpeli zaradi polnega mehurja, kajne?
Na kratko za konec …
Pridobite vse potrebne informacije o strokovni usposobljenosti izvajalca, ki nudi psihološko in socialno pomoč, če je mogoče, se pozanimajte tudi o osebnih izkušnjah drugih uporabnikov. Opazujte svoje občutke ob svetovalcu, prisluhnite svojemu šestemu čutu in ga upoštevajte. Ali je to oseba, ki ji lahko popolnoma zaupate (mogoče ne prvi dan, čez čas pa že), ali se lahko ob njej sprostite, ste odprti in pripravljeni, da se z njo osebnostno razvijate? Beseda ni konj, zato ne bojte se postaviti izvajalcu vprašanja, ki bi vam pomagala pri odločitvi za vključitev v proces obravnave. Če vam je ob njem neprijetno, mu o tem povejte. To je vaša pravica, prav tako kot tudi, da si poiščete pomoč drugje.
Vsem tistim, ki iščete psihosocialnega svetovalca za vas, želim, da bi bila izbira prava. Upam, da bo odločitev z navedenimi smernicami vsaj nekoliko lažja.
Vse dobro,
Daša Cek Stepančič,
kognitivno-vedenjska svetovalka,
vodja Centra za anksioznost, direktorica KIPS